Opis izdelka
Vabimo vas na razburljivo potepanje s turško princeso Bassin v pravljični svet prelepih slovenskih pokrajin – z dolinami, rekami, potočki, s hribi in gozdovi, kjer srečujemo vile, čarovnike, prijazne zmajčke, bojevnike …. in stara ljudstva na naših prostorih, Japode, Ajdne …
Pravljica je dragocen prispevek ohranjanju legend in spomina na starodavne čase naših krajev in ljudi – na čase po turških osvajanjih Evrope, ko je Bosna še vedno bila del Osmanskega cesarstva.
Avtorica Irena Omejec bralca skupaj s turško princeso Bassin (ob mnogih razburljivih dogodivščinah) popelje vse od Sarajevskih piramid do mnogih naših krajev – prek Kolpe do Sodražice, Vrhnike, Šmarne Gore, kjer bi naj bil zakopan turški zaklad, pa čez celo Gorenjsko do Pokljuke, Mojstrane, Špika in Ajdne nad Potoki, na obrobju gore Stol.
Zanimivo je to, da so tudi danes vse te destinacije priljubljene izletniške točke, saj je na teh poteh možno videti mnoge naravne lepote naših krajev in legendarna obeležja ter ostanke ruševin iz starodavnih časov, ki so opisani v pravljici Let čez Lunino senco s princeso Bassin.
Zgodovinar Dimitrij Kebe trdi, da je pod Špikom kamenodobno svetišče, primerljivo z angleškim “Stonehengeom”.
Na zemljevidih je orisana pravljična pot turške princese Bassin, ki jo bralec spremlja skozi napete in zanimive zgodbice v slikanici.
Ta pravljica bo lahko navdušila marsikoga, da se odpravi po poteh princese Bassin na čudovite izlete z otroki ali s prijatelji – čeprav po drugačen zaklad, kot ga je sprva iskala princesa Bassin. Ampak, tudi princesa Bassin je na koncu ugotovila, da sta v resnici največji zaklad prijateljstvo in ljubezen, kar je našla ravno v naših krajih!
Posebna vrednost pravljice Let čez lunino senco s princeso Bassin
Nekoč, ko ni bilo televizije, mobitelov in računalnikov, so si ljudje ob večerih pripovedovali razne zgodbe, pravljice in legende in je to ustno ljudsko izročilo šlo iz roda v rod. Danes, zaradi drugačnega načina življenja in tudi zaradi priseljevanja ljudi iz drugih krajev (in njihovih novogradenj), se na pomen starih ruševin, na lokalno zgodovino in ljudsko izročilo pozablja ter se to kot narodno bogastvo, ne ceni. Zato je potrebno »poloviti« in pred pozabo zaščititi vsak dragocen drobec iz spominov še zadnjih živečih pripovedovalcev in poslušalcev starih zgodb in legend. Takšna poslušalka je tudi avtorica te slikanice, ki se spominja vaških legend, ki jih je pripovedoval njen oče in ki je navdušena raziskovalka zgodovine in ljudskega izročila.
